2.2.16 Obresti med povezanimi osebami
Davčno poslovno in računovodsko svetovanje Darko Bohte s.p.
Davčni zavezanci likvidnostne težave premagujejo tudi tako, da finančna sredstva dobijo od povezanih oseb, t.j. lastnikov, direktorjev ali njihovih družinskih članov, seveda pa tudi obratno, ko finančna sredstva dajejo povezanim osebam. Pri tem pa morajo biti posebej pozorni na to, po kakšni obrestni meri obračunavajo obresti. V kolikor so obresti za dana posojila prenizke, ali obresti za prejeta posojila previsoke, bodo morali povečevati obdavčljive prihodke oz. zmanjševati davčno priznane odhodke.
Posojilo med družbo in družbenikom je potrebno urediti s posojilno pogodbo, s katero se posojilodajalec zaveže, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja. V gospodarskih pogodbah, to je pogodbah, ki jih med seboj sklepajo gospodarski subjekti, se posojilo obrestuje tudi, če obresti niso dogovorjene. Za vse ostale pogodbe pa velja, da obrestovanje ni obligatorno, pa vendar se posojilojemalec s posojilno pogodbo lahko zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti.
V kolikor se posojilna pogodba sklepa med povezanima osebama, je potrebno pri določanju višine obrestne mere upoštevati davčni vidik. ZDDPO-2 v 19. členu določa, da se pri ugotavljanju prihodkov upoštevajo obračunane obresti na dana posojila povezanim osebam, vendar najmanj do višine zadnje…
